8. teHnoloŠkI vIDIk spletnIH aktIvnostI 8.1 Kako se soočiti s tehničnimi izzivi? tehnologija se neprestano spreminja in je vsak dan bolj kompleksna. bolj kot so sistemi kompleksni, več je priložnosti, kjer gre lahko kaj narobe. naivno je pričakovati, da bomo – tudi če smo že videli, da je bila določena rešitev uspešno uporabljena – brez izzivov vključili nove pogoje in to naredili brez napak. v ozadju je veliko dogodkov, ki se morajo zgoditi v skladu z našimi željami, da bo vse potekalo brez zapletov, a žal je redko tako. Med računalničarji kroži pravilo, da računalnik vedno naredi tisto, kar smo mu ukazali, kar pa ni vedno tisto, kar smo si želeli. verjetno smo že vsi kdaj poskusili samo malo premakniti sliko v Wordovem dokumentu, pa nam je uničilo celotno postavitev dokumenta. program je naredil točno to, kar smo mu ukazali, ne pa tistega, kar smo si želeli, saj nismo vedeli, kaj točno mu sporočamo. zgodi se, da gre kaj narobe in pri tehnologiji je za to še več priložnosti. zato sta reševanje in predvidevanje problemov ter iskanje rešitev zelo uporabni in skoraj nujno potrebni kompetenci. pogosto pa sta zanemarjeni, ker se marsikomu zdita samoumevni. nekaterim sta mogoče celo intuitivni, a kljub temu ni narobe, če si malce pobližje ogledamo njuno strukturo. Če smo v tem že dobri, nam bo pomagalo pri lažjem pomnjenju in hitrejši odzivnosti v prihodnje. 1 Da si malce širše orišemo situacijo, začnimo na koncu. kaj želimo doseči pri reševanju problemov? poiskati želimo rešitev. rešitev mora biti optimalna, kar pomeni, da moramo z njo doseči najboljši predviden možni rezultat in hkrati največ možnih dobrih učinkov in čim manj slabih (tudi tistih, ki jih nismo predvideli), z najbolje izkoriščenimi viri. Da lahko predpostavimo rešitev, moramo poznati problem, še pred tem pa jasno identi昀椀cirati učinek problema oz ⸀ simptom. Morda zveni kompleksno in precej abstraktno, a je širšo sliko dobro razumeti v primerih, ko se nam konkretno zatakne, z enostavnimi pristopi pa ne dosežemo nobenih rezultatov. Če gremo od začetka, se običajno zgodi, da najprej vidimo učinek problema. zakaj mu ne rečemo enostavno problem? ker je običajno tako, da najprej zaznamo probleme in rešitve, ki smo jih že kdaj v celoti videli (npr. miška se ne premika na ekranu, torej moramo najverjetneje zamenjati baterije), šele kasneje pa tiste sestavljene (npr. miška 1 Za bolj konkretne primere algoritmov skočimo na konec poglavja. 151