IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu ❸ Vprašajmo jih – namesto, da udeležence vprašamo, ali so nas razumeli, se poslužimo vprašanja: „kaj želim, da naredite?“. Če nameravamo postaviti več vprašanj, jih postavimo različnim udeležencem. ❹ Dajmo jim – sedaj je čas, da udeležencem izročimo materiale, ki jih potrebujejo za dokončanje zadolžitve (npr. seznam trditev za človeški bingo ali povezavo do orodja). Upravljanje s časom spomnimo se na znanje iz podpoglavja priprav. Izkušnje s spletnimi aktivnostmi nam kažejo, da nam spletne metode običajno vzamejo nekoliko več časa kot pri izvajanju v živo. zato se predvsem novim spletnim izvajalcem pogosto zgodi, da v nano načrt natrpajo preveč aktivnosti, saj bi radi predali čim več znanja. velikokrat tudi hitijo z izvedbo. raje upoštevajmo, da bodo udeleženci imeli več koristi in se bolje počutili, če bo naš program manj natlačen in tempo izvajanja zmeren. zato aktivnosti že načrtujemo tako, da na koncu pustimo nekaj neopredeljenega časa. v času izvedbe pa redno spremljajmo časovni potek in na koncu raje kakšen del izpustimo, kot pa da bi aktivnost zavlekli. Zaključek Da bodo udeleženci od naših aktivnosti odnesli kar največ, predlagamo, da ima zaključek naslednje tri dele: re昀氀eksijo – udeleženci si bodo zapomnili več, če jim podamo manj znanja in namenimo več časa za razmislek o naučenem (priporočamo vsaj 15 minut pri 4-urni delavnici, pri pouku pa lahko naučeno znanje ponovimo s pomočjo 43 5–10-minutnega kviza na koncu ure) ; nadaljevanje – udeležencem orišimo, kaj sledi (npr. kaj lahko pričakujejo na naslednji aktivnosti, ali nameravamo naložiti gradivo v skupno mapo oz. jim ga bomo poslali po e-pošti). v kolikor je aktivnost del večjega projekta, ne pozabimo povedati, katera aktivnost sledi; zaključni krog – udeleženci dobijo priložnost, da delijo svoje zaključne misli 44 z ostalimi  ⸀ 43 Priporočamo uporabo Mentimetra. 44 Primeri vprašanj in poglobljeno razlago najdemo v poglavju 6. 146