IzobraževalnI (pre)skok na splet Pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu časa za spoznavanje skupine, organiziramo delo v manjših skupinah, začnemo z uvodnim krogom in končamo z zaključnim – da se spoznamo, poslušamo in povežemo s temo ter organiziramo interaktivne odmore za kavo in vse ostalo potrebno za povezanost skupine. Izmenjava o procesu in o naučenem v besedišču neformalnega učenja bi lahko ta element imenovali dnevna re昀氀eksija. pomembno je, da tudi na spletu zagotovimo prostor, kjer udeleženci sproti re昀氀ektirajo o procesih in vsebinah – tako individualno kot v manjših skupinah. pomembni kognitivni procesi in razvoj medosebne dinamike se začnejo dogajati šele takrat, kadar udeleženci spodbujajo učenje drug od drugega in delijo svoja 19 ⸀ spoznanja v skupini. Če želite izvedeti več, si oglejte kolbov cikel Medosebne in socialne veščine v manjših skupinah poudarek naj bo na sodelovanju in ne na tekmovanju med posamezniki v skupini. elementi grajenja skupine (ang. team building), skupno sprejemanje odločitev, način komunikacije in soočanja s kon昀氀ikti so področja, ki jih moramo izkustveno nasloviti (predvsem na daljših spletnih aktivnostih). ključna je jasna 20 , pomagajo pa nam lahko tudi številni vizualni elementi na spletu. komunikacija Skupinska re昀氀eksija v besedišču neformalnega učenja bomo element imenovali vrednotenje ob koncu večjih vsebinskih sklopov (npr. ob koncu usposabljanja, projekta/programa in večjih aktivnosti). Čas za analizo doseženih ciljev in naučenega je pomemben, saj skupaj premislimo o naslednjih korakih ter izboljšavah v podobnih situacijah na skupinski in na individualni ravni. re昀氀eksija podpre tako udeležence na njihovi poti osebnostne in karierne rasti kot tudi izvajalce programov pri organizaciji naslednjih spletnih aktivnosti. Koncept varnega prostora 21 koncept varnega prostora je razvil psiholog kurt lewin v poznih štiridesetih letih prejšnjega stoletja ob oblikovanju delavnic za razvoj občutljivosti na področju socialnih problematik, ki so vključevale skupinske razprave, v katerih je bilo pomembno, da so si člani lahko med seboj izmenjali iskrene povratne informacije. Da je bilo to mogoče, so se morali člani zavedati svojih predpostavk in predsodkov, ki se lahko nehote kažejo v naših vedenjih. 19 Več o Kolbovem ciklu, si lahko preberemo v podpoglavju 9.1 20 Več o komunikaciji lahko preberemo v podpoglavju 7.4 21 Coghlan, D., Jacobs, C. (2005). Kurt Lewin on Reeducation: Foundations for Action Research. The Journal of Applied Behavioral Science, 41 (4), (str. 444-457). Dostopno na: https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/0021886305277275 [12.6.2022] 82