5. oblIke aktIvnostI In nJIHove speCIFIke ima sestanek moderatorja, ki skrbi za sledenje dnevnemu redu, za časovni okvir ter poskrbi, da vsi člani na sestanku pridejo do besede. za boljše strukturiranje procesa svetujemo uporabo 5 metod za spodbujanje pogovora ali poglabljanje v vsebino  ⸀ Pripravljalni sestanek vnaprej pripravimo dnevni red, na katerem ne sme manjkati prijavni krog, predstavitev namena in ciljev sestanka, ostalih vsebinskih točk (npr. pogovor o aktivnosti, ki mora biti pripravljena, in o ciljni skupini, želenih rezultatih posamezne aktivnosti, dogovori o nadaljnjih korakih). primeri dogovorov: kdo in kdaj pošlje priprave, kdo in kdaj posreduje seznam potrebnih materialov, idr. pomembno je, da 6 ne pozabimo na naše znanje metod (npr. 1 – 2 – 4 – vsi metode ). sestanek običajno končamo z zaključnim krogom in vprašanjem, ki zaokroži debato. Pozorni moramo biti na to, da res sledimo dnevnemu redu in da izvajalec poskrbi za dosego ciljev ter za to, da nekdo zapiše ključne dogovore in jih posreduje udeležencem. Izkušnje izvajalcev spletnih aktivnosti kažejo, da je udeležencem dobro pustiti tudi nekaj časa za neformalne izmenjave, saj na koncu to poveča produktivnost. pomembno pa je, da to strukturiramo in lahko za ta namen izkoristimo čas pozdrava in prijavni krog ter zaključni krog s poslavljanjem. Izobraževalne aktivnosti Mentorstno in kovčing Trajanje: 30–60 minut. Namen: srečanje izvajalca in udeleženca/-ev z namenom dodatne podpore. pomembno je, da poznamo svoje udeležence in vsebine prilagodimo njim. razlike med mentorstvom in kovčingom izhajajo iz same oblike svetovanja. namen mentorstva je, da izkušena oseba vodi in usmerja (tudi s pomočjo lastnih izkušenj) in tako pomaga svojemu mentorirancu ali skupini le-teh. kovč (ang. coach) pa preko postavljanja vprašanj vodi 5 Več o različnih metodah si lahko preberemo v podpoglavju 9.2 6 1 – 2 – 4 – vsi metoda pomeni, da začnejo z individualnim razmislekom, nadaljujejo v parih, nato v skupinah po 4 in končajo vsi skupaj. S tem se omogoča razprava, ki prinese zelo plodne rezultate. Izhaja iz metodologije “Liberating structures” . Referenco najdemo v literaturi na koncu poglavja. 59