9. vse o spletnIH MetoDaH primer vprašanj za metodo svetovne kavarne:  katere so dobre prakse?  kaj ne deluje?  kateri so izzivi in težave?  kaj je potreba posamezne ciljne skupine? povabila, ki jih udeležencem podamo vnaprej:  osredotočite se na pomembne stvari.  prispevajte svoje razmišljanje.  povejte, kar mislite in čutite.  poslušajte, da bi razumeli.  povezujte in sestavljajte ideje.  poslušajte skupaj, da bi dobili vpogled in poglobljena vprašanja.  Igranje, čečkanje, risanje in pisanje na belo tablo je zaželeno. Delo v majhnih skupinah Delo v malih skupinah je ključno, da udeležence, ki sicer niso preveč zgovorni, omogočimo nekaj več priložnosti za pogovor. to je uporabno takrat, ko želimo, da udeleženci delijo mnenja ali pa naredijo konkretno nalogo. v virtualni skupini naj bo najmanj 2–6 aktivnih udeležencev, saj v večjih skupinah težje zagotovimo aktivno participacijo vseh. Tehnika odprtega prostora tehnologija odprtega prostora (ang. Open Space Technology) omogoča, da hkrati naslavljamo različne tematike, ki so posameznikom v skupini pomembne. to je tehnika participativnega načrtovanja, ki zagotavlja prostor za razpravo in ustvarjalno učenje med udeleženci. Uporablja se lahko za izvajanje katerega koli projekta, ki zahteva sodelovanje. Metoda je še posebej učinkovita za obvladovanje zapletenih in možnih kon昀氀iktnih situacij. spodbuja inovativen in produktiven pristop ter uporabo aktivne razprave za reševanje skrbi in težav, ki si jih deli lokalna skupnost. v tem smislu metoda spodbuja občutek pripadnosti, ki deluje kot močno orodje za aktivacijo skupnosti. organizira se na način, da posamezniki na predhodnem srečanju predlagajo tematike s področij, na katerih se počutijo močne, in potem oblikujejo svoj del ter ga predstavijo ostalim. tematiko vodi 3–5 udeležencev, ostali zgolj sodelujejo. 201